Izboljšajte svoj spanec
Ghazal Yadav
GHAZAL YADAV Smo dovolj dolgo in trdno spali? Kakšna so razmerja med poklicnim in zasebnim življenjem, toksična produktivnost, FOMO (strah pred zamujenim), družbeni mediji in slabša kakovost spanja po vsem svetu.
Nobena skrivnost ni, da se spanje uvršča vse nižje na seznamu prednostnih potreb družbe. V Združenih državah Amerike odrasli v povprečju spijo 6,8 ure , kar je veliko manj kot leta 1942, ko je bilo povprečje 7,9 ure. Motnje spanja so v porastu in prodaja melatonina v ZDA se je povečala za skoraj 500 %. V letu 2003 je bila prodaja v višini 62 milijonov USD, v letu 2014 pa že 378 milijoni USD.
Ob vstopu v leto 2025 je verjetno marsikdo med svoje novoletne zaobljube dodal tudi »več spanja«. Kot pri mnogih stvareh na seznamu, pa se bo tudi temu zlahka odpovedal precej hitro. Da bi resnično doumeli pomembnost zadostnega spanja v svojem življenju, moramo preučiti korenino problema: spanje ne velja več za vrednoto.
Ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem se je v zadnjih nekaj desetletjih močno spremenilo. »Pustiti delo v službi« in se v celoti posvetiti svojemu zasebnemu življenju, svoji družini, se danes zdi le še oddaljen privilegij. Pojav pametnega telefona je omogočil, da delovni pritisk prodre v vse ure dneva in pričakuje se, da bo večina ljudi po odhodu z dela ostala umsko prisotna.
Kljub dejstvu, da se vsi soočamo z obremenitvami delovnega okolja brez primere, nas sodobna težnja po potrošništvu sili v tekmovanje med svojimi potrebami in materialnim, s čimer se problem še povečuje. Ne samo, da smo utesnjeni zaradi stalne delovne obremenitve, ampak se čutimo dolžne, da se z njo spopademo sami. Danes je dolžnost posameznika, da teče po karierni tekalni stezi in tekmuje ali pa sprejme poraz in ostane zadaj. V današnjem hiper konkurenčnem okolju je odločitev za omejitev svojih ambicij kot smrtna obsodba.
Ta sprememba v družbenem pogledu na delo, je povzročila kultura toksične produktivnosti. Stalno merjenje rezultatov in količin, nam narekuje, kako bomo porabili svoj čas. Življenjski trenerji, knjige za samopomoč, mediji itd. vsi sedaj poudarjajo, kako iz svojega dneva iztisniti čim več, kar nam ustvarja iluzijo, da brez merljivih rezultatov življenje nima pravega pomena. Tudi paradoks produktivnega sproščanja je zdaj splošno sprejeta ideja.
Od tu izhaja zmanjševanje pomena spanja. Zakaj bi spali, če pa lahko ta isti čas porabimo za pridobivanje denarja? Zakaj bi spali, če pa se lahko bolj pridno učimo? Zakaj bi spali, če pa lahko ta čas porabimo za prehitevanje vrstnikov?
Večina študentov, vključno z mano, pozna zloglasni univerzitetni trikotnik. To je ideja, da bo študent lahko dosegel samo dve od treh glavnih prioritet: dobre ocene, dovolj spanja in družabno življenje. Že zelo zgodaj je v nas zakoreninjeno, da nikoli ne bo točke ravnotežja in da moramo nekaj žrtvovati, da bi lahko živeli življenje, o katerem sanjamo.
Ohranitev akademskega statusa je za večino prednostna naloga, o kateri se ni mogoče pogajati, izbira pa je med spanjem in druženjem. Zaradi razširjenosti težav z nizko samopodobo in osamljenostjo v tej starostni skupini, so učenci bolj dovzetni za strah pred socialno izključenostjo, znan kot strah pred zamujenim (FOMO). FOMO Ta strah ne zajema le strahu pred zamujenim, ampak tudi ustvarja občutek "prisile po ohranjanju družbenih stikov". Ker ima dan samo 24 ur, študentje, ki se soočajo z dilemo tristranskega trikotnika, najlažje sklepajo kompromise na račun manj spanja.
V tem stanju nenehnega stresa so družbeni mediji priročen izhod. Sposobnost, da zlahka zaposlimo svoj um z nekaj tako vabljivega, da pozabimo na nenehne borbe, ustvarja krog zasvojenosti. Družbeni mediji so se iz sredstva povezovanja spremenili v sredstvo pobega. Poleg tega se zdi, da rešujejo dilemo FOMO, saj ponujajo iluzijo, da ostanemo povezani in na tekočem s tem, kar počnejo naši vrstniki.
Na žalost lahko uporaba družbenih medijev, zlasti pri zatiranju FOMO, vpliva na vzorce spanja . Tisti z FOMO (strahom pred zamujenim) pogosteje preverijo družbena omrežja v 15 minutah po spanju. V povezavi z naravo takih aplikacij, ki povzročajo odvisnost, je normalno, da se uporaba podaljša do poznih nočnih ur.
Izpostavljenost modri svetlobi, ki jo oddajajo zasloni ob takih urah, moti nastajanje melatonina. Ta naravni hormon sooblikuje naš bioritem in povzroča zaspanost ter našemu telesu sporoča, da je čas za spanje. Nenehno aktiviranje možganov z npr. telefonom pozno v noč, oteži telesu, da se sprosti. Visoka stopnja kognitivne vzburjenosti , še posebej, ko se fiziološko pripravljamo na spanje, moti cikel spanja.
Dajanje prednosti spanju je ključni prvi korak.
Učinkovitejše preživljanje časa na delovnem mestu,
olajša sodelovanje.
Smiselne socialne interakcije nam pomagajo, da ostanemo v celoti prisotni
za naše najdražje v privatnem življenju.
Torej, ko načrtujete spremembe, ki ste se jih odločili uvesti v letu 2025, ne pozabite oceniti, kaj vam je do sedaj to preprečevalo. Vzemite si čas za premor, razmislek in ponovno določite svoje prioritete. Boste žrtvovali spanje za fatamorgano produktivnosti? Boste dovolili, da vam strah pred socialno izključenostjo prepreči doseganje ravnovesja v življenju? Dajanje prednosti spanju je ključni prvi korak k učinkovitejšemu preživljanju časa na delovnem mestu, s čimer olajšamo vključitev v smiselne družbene interakcije in ostanemo popolnoma prisotni za svoje ljubljene v privatnem življenju. Leta 2025 naj bo spanje visoko na našem seznamu prioritet.