Chariji Maharaj

Shri Parthasarathi Rajagopalachari - Chariji Maharaj (1927 - 2014), znan kot Chariji, se je rodil 24. julija 1927 v Vayalurju (blizu Chennaija) na jugu Indije.
Charijievo zavestno duhovno hrepenenje se je prebudilo pri osemnajstih letih, ko je slišal predavanje o Bhagavad Giti. Končal je študij in diplomiral na hindujski univerzi v Benaresu z diplomo iz znanosti. Njegova prva zaposlitev je bila v kemijskem inženiringu, nato pa je dve leti (1951 - 52) preživel v Jugoslaviji in študiral tehnike proizvodnje plastičnih izdelkov.
Leta 1955 se je poročil in se istega leta pridružil skupini podjetij TT Krishnamachari. Kmalu je prevzel položaj izvršnega direktorja enega od podjetij v skupini. Njegovo delo je zahtevalo veliko potovanj po Indiji in tujini, kar je nadaljeval vse življenje, tako poklicno kot kasneje v vlogi vodje Heartfulnessa.
Leta 1964 je bil Chariji uveden v prakso Heartfulnessa in nekaj mesecev kasneje je srečal Babujia. Že ob prvem srečanju z Babujiem, kot je zapisal v svoji knjigi 'Moj mojster', "sem takoj in intuitivno vedel, da sem našel osebo, ki je edina lahko moj guru in me vodi do mojega cilja."
Izpolnjeval je svoje družinske in poslovne obveznosti ter bil marljiv v duhovni praksi in goreč v svoji predanosti Babujiju. Pomagal je Babujiu pri uresničevanju njegove vizije za človeštvo. Chariji je spremljal Babujia na veliko potovanjih po Indiji.
Po prihodu učencev iz Evrope, ki so jih Babuji in njegovi nauki pritegnili v Indijo, je Chariji leta 1972 spremljal Babujia na prvem v nizu čezmorskih potovanj v Evropo in Ameriko. Srečala sta se z praktikanti, vodila meditacije, govorila, odgovarjala na vprašanja. Med njima je zrasel odnos ljubeče soodvisnosti.
Babuji je imenoval Charijia za svojega naslednika in leta 1983, ko je Babuji umrl, je Chariji prevzel mesto njegovega duhovnega predstavnika. Posvetil se je nadaljevanju dela, ki ga je začel Babuji in njegovi viziji človeštva. Pod njegovim vodstvom se je organizacija, ki jo je ustanovil Babuji, razširila v Indiji in v več kot sto državah po svetu. V času do Charijieve smrti se je število praktikantov Heartfulnessa povečalo s 5.000 – v Babujievem času – na 500.000. Razvoj je temeljil na prostovoljnem delu in se financiral z donacijami.
Chariji se je bil tisto, kar je Babuji opisal kot idealnega človeka - zahodnjaški um in vzhodnjaško srce.
Chariji je bil sijajen govornik in njegova delovna sposobnost se zdela skoraj nadčloveška. Kljub številnim ljudem, ki so ga prišli obiskat ali jih je srečal na svojih potovanjih, je bil znan po svoji pripravljenosti sodelovati z vsakim, ki je prišel k njemu. Na desettisoče posameznikov ima lepe spomine na srečanja z njim, ki so spremenila njihova življenja.
Napisal in izdal je več kot sto knjig. Njegova knjiga 'Moj mojster', poklon njegovemu ljubljenemu Babujiu, je bila prevedena v 20 jezikov. Druge njegove knjige vključujejo dnevnike njegovih čezmorskih potovanj z Babujiem, avtobiografijo in številne zvezke njegovih govorov v Indiji in tujini, ki predstavljajo in širijo učenje njegovega guruja.
Od leta 2008 je Chariji trpel zaradi slabega zdravja, leta 2010 je sporočil, da bo Kamlesh D. Patel po njegovi smrti njegov naslednik. Na ta način mu je želel zagotoviti popolno podporo pri tem, kar je postalo ogromna naloga. Od tega dne dalje do njegove smrti sta bila skoraj vedno skupaj.
Chariji je umrl 20. decembra 2014 in vlogo globalnega vodje Heartfulnessa je prepustil Shri Kamlesh D. Patelu, znanemu kot Daaji.